Pogosta Vprašanja in Odgovori
Tukaj najdete odgovore na najpogostejša vprašanja o prometu v Sloveniji, ki temeljijo na poglobljenih analizah in podatkih.
+27%
Podaljšanje potovalnih časov
2,37 mrd
Letni strošek zastojev
8,3 let
Do sistemske odpovedi
Kakšen je osrednji prometni problem Slovenije v letu 2025?
Leto 2025 za Slovenijo predstavlja prometni paradoks. Čeprav se na državnem cestnem omrežju izvaja eden najobsežnejših investicijskih ciklov v zadnjem desetletju, so prometni zastoji dosegli kritično točko. Potovalni časi na ključnih avtocestnih odsekih so se v prometnih konicah podaljšali za 15 % do 25 % v primerjavi s časom pred pandemijo. Slovensko avtocestno omrežje deluje pri 87 % svoje teoretične zmogljivosti, kar statistične analize kažejo kot dolgoročno nevzdržno stanje.
Ali drži, da se v ceste ne vlaga dovolj in da obstaja 'moratorij na obnovo'?
- •Ne, to je mit. Analiza odločno zavrača tezo o pomanjkanju vlaganj. Ravno nasprotno, leto 2025 je leto rekordnih investicij. Podatki kažejo, da DARS in Direkcija za infrastrukturo (DRSI) v letu 2025 vlagata skoraj pol milijarde evrov v obnovo in gradnjo cestne infrastrukture.
- •DRSI (Direkcija RS za infrastrukturo): 120,7 milijona € za redno vzdrževanje in 311,9 milijona € za investicijsko vzdrževanje in gradnjo.
- •DARS (Družba za avtoceste v RS): 153 milijonov € za investicije v avtocestno omrežje.
Problem torej ni v pomanjkanju investicij, temveč v upravljanju njihovih neizogibnih posledic na prometne tokove.
Kateri so glavni vzroki za trenutne zastoje?
Vzroki so prepleteni in sistemski:
- 1.Strukturno neskladje: Rast števila vozil in tovornega prometa presega zmogljivosti obstoječega omrežja. Slovenija nosi nesorazmerno breme tranzitnega tovornega prometa, ki je 2,1-krat večje od povprečja EU.
- 2.Paradoks obnovitvenih del: Obsežna in sočasna nujna obnovitvena dela na ključnih odsekih kratkoročno dramatično poslabšujejo pretočnost.
- 3.Vedenjski dejavniki: Prometne nesreče, katerih najpogostejša vzroka sta neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje, povzročajo nepredvidljive, a dolgotrajne zapore.
- 4.Kritična ranljivost omrežja: Analiza omrežja je pokazala, da sta koridorja Ljubljana-Celje in Maribor-Celje najbolj kritična dela omrežja, kjer 33 % incidentov sproži kaskadne zastoje v obe smeri vožnje.
Koliko nas ti prometni zastoji dejansko stanejo?
Skupni letni ekonomski strošek prometnih zastojev v Sloveniji je ocenjen na osupljivih 2,37 milijarde evrov, kar predstavlja 3,88 % nacionalnega BDP. To pomeni dnevno izgubo v višini 6,5 milijona evrov oziroma 1.127 evrov na prebivalca letno. Vsako leto odlašanja z ukrepanjem stane gospodarstvo dodatnih 250 milijonov evrov.
Kako so izračunani ti stroški? Ali lahko podrobneje pojasnite njihovo sestavo?
Seveda. Celotni strošek je veliko večji od zgolj izgubljenega časa in porabljenega goriva. Razdeljen je na štiri glavne kategorije, izračunane na podlagi standardnih metodologij prometne ekonomike: